Velikokrat mi je na morju pogled pobegnil na plovila, ki so plula po obali in sem si tega želela tudi sama, a bi kdaj lahko šla z nekom, ki bi me peljal po morju. Da bi sama naredila izpit, se nisem niti počutila tako sposobno in enostavno ga ne bi toliko potrebovala. To so tista poletja, ko vsi uživajo in plovila res pridejo prav. Nekateri gredo na morje z malimi čolnički, drugi imajo malo večje barke, spet drugi jadrnice.
Poznam kar nekaj ljudi, ki gredo vsako leto na organizirano jadranje, meni osebno ko poslušam mi je res lepo, da pa bi sama za več dni skupaj šla z jadrnico, seveda z usposobljenimi ljudmi, pa nisem nikoli niti pomislila.
No, do dneva, ko sem srečala svojo simpatijo iz otroških let. Nisva se dolgo videla in po kratkem pogovoru, sva nekako prišla na plovila in debata je šla tako daleč, da je povedal, da ima jadrnico na morju in da organizira jadranja, če bi me kdaj zanimalo. Z nasmehom sem ga pogledala in mu priznala, da še nikoli nisem bila na jadrnici, da so mi plovila sicer na morju zelo všeč, da jih večkrat opazujem iz morja, to pa je tudi vse. Ker sem mu bila še vedno zelo pri srcu, me je povabil na kratek izlet po morju, kjer bi bil samo on in jaz, da če kaj ne bi bilo v redu, če bi mi bilo slabo, se ne bi v redu počutila, da bi šla takoj nazaj.
Sprejela sem ponudbo, kajti morska plovila so mi bila res všeč in imela sem željo, vendar pa določen strah in ta enodnevni izlet z jadrnico je bila super ideja. Pa sva šla, tam so bila različna plovila in ko sem jaz videla njegovo jadrnico, moram priznati, da sem bila kar šokirana. Bila je velika in prekrasna, tisti dan si bom zapolnila za celo življenje, bila sem kot morska deklica, uživala sem 100 na uro.