Za izlete in počitnice v naravi je čez poletje meni naj ljubša dolina Soče, ki poteka ob najčistejši smaragdno zeleni barvi. Ob prijetnem hladu v poletnih dnevih se je zelo prijetno sprehajat in prijetno prisluhniti šumu reke Soče.
Z možem greva rada kolesarit po dolini, saj tudi uživava ob čudovitih razgledih na naše gore, na Julijske Alpe in ogledujeva tamkajšnje vasi. Tako sva eno pletje naredila načrt, kako bova preživela tri dni aktivno in se naužila lepot, ki jih ponuja dolina Soče ter si tako napolnila najine baterije. Pripeljala sva se že ob poldne in s seboj sva imela kolesa. Odločila sva se , da bova naredila pohod , ki ga bova sklenila v krogu. Kolesa sva odpeljala v kraj Zadnjico in jih tam zaklenila in shranila zraven gostilne. Potem sva se z avtom odpeljala do koče Klementa Juga, kjer sva pustila avto. Preden sva nadaljevala pot na Krnsko jezero, sva si privoščila v koči še domače štruklje. Prišla sva na Krnsko jezero, ki naju je spet oba prevzelo. Sonce se je kopalo v njem in žarki so se odbijali in naju slepili.
Žvrgolenje ptic je bilo zelo glasno in nekje od daleč se je slišalo mukanje krav. Malo sva se okrepčala in uživala v tamkajšnji travi ter malo počivala noge. Pot sva nadaljevala proti Triglavskemu parku k Triglavskim jezerom. Tam sva prespala in zjutraj nadaljevala pot proti Triglavu čez Hribarice. Ta pot se mi je zdela, kot da hodim po luni. Sam bel pesek in skale in nikjer ni bilo videti konca, tu in tam pa sem le opazila kakšno osamljeno cvetko.
Prišla sva do koče na Doliču od koder pa se nisva mogla podati na Triglav. Prespala sva na koči in se zjutraj vrnila v dolino do Zadnjice, kjer sva imela shranjena kolesa. Ko sva prišla do koles, je mož ugotovil, da je ključe koles pustil v avtu.
Ni bilo potrebno razmišljati, razbil je ključavnice in odpeljala sva se nazaj do avta, kjer nama je dolina Soče zopet ponujala prečudovite razglede, ki sva si jih močno vtisnila v spomin.